Ohranimo čebeleSvetovni dan čebel

Sonaravno čebelarjenje z upoštevanjem kozmičnih ritmov

V Sloveniji sem imel nekaj predavanj o vplivu kozmičnih ritmov na čebele. Predavanja so vzbudila precejšnje zanimanje in čebelarji so me zaprosili za članek, s katerim bi omogočil majhen vpogled v to tematiko.

V današnjem času večini ljudem ni lahko verjeti v vpliv kozmičnih ritmov ali drugače povedano v vpliv različnih kvalitet sil, ki pritekajo iz kozmosa glede na gibanje nebesnih teles. Razvoj tehnike in elektronike človeku tudi vse bolj onemogoča spoznati naravne zakonitosti in povezovati se z njimi. Naravne zakonitosti proučujemo ponavadi le tam, kjer srečujemo težave, posledice ekološke škode. S proučevanjem stimulativnih vplivov naravnih zakonitosti se človeštvo tako rekoč ne ukvarja.

Če si ogledamo aktualno situacijo v kmetijstvu pa tudi v čebelarstvu, ugotavljamo, da je prišlo na obeh področjih do velikih težav, ki se v končni konsekvenci odražajo v zdravju tako narave pa tudi človeka. Ta situacija je človeka prisilila, da išče tak način dela z naravo, kot ta v prvi vrsti ustreza naravi sami, medtem ko se ekonomski aspekti morajo nujno umakniti za te, najpomembnejše interese. Med prizadevanji te vrste je najstarejši biološko-dinamičen pristop k delu z živo naravo kot izhaja iz antropozofije. Oče tega načina dela z naravo, ki zagotavlja ekološko ravnotežje, je Dr. Rudolf Steiner. Njegove sposobnosti so mu že v začetku tega stoletja omogočale vpogled v situacijo, v katero nas je privedel kratkoviden profiten način razmišljanja danes. Iz tega vedenja smo dobili vrsto dragocenih napotkov in novih impulzov za vsa pomembna področja življenja, tako tudi za poljedelstvo in čebelarstvo. Dr. Rudolf Steiner je vedno znova opozarjal na to, da življenje na Zemlji omogočajo sile, ki pritekajo iz kozmosa, da je vse življenje odvisno od različnih sil kozmosa, ki na Zemljo pritekajo ritmično glede na gibanje nebesnih teles. Medtem ko imamo od Dr. Steinerja o kvaliteti sil, ki pritekajo od podsončnih in nadsončnih planetov našega osončja zelo točne navedbe, o vplivu sil, ki pritekajo iz zodiakalnega ozadja planetov ni povedal veliko. Iz časov, ko je človek živel z naravo še bolj povezano, so ostala stara kmečka pravila, toda glede na dejstvo, da se gledano geocentrično tudi Sonce pred zodiakom premika ta stara kmečka pravila ne veljajo za vedno in tista, ki jih imamo iz izročila ne veljajo več.

Moja mati Marija Thun se je, da bi to področje raziskala, začela pred približno 45 leti ukvarjati z raziskovanjem teh ritmov. Vzporedno tečejo zadnjih 25 let tudi poskusi s čebelami. Rezultati tega raziskovalnega dela so revolucionarni in za vsako ekološko naravnano delo z naravo neizmerno dragoceni. Za vsako leto posebej so strnjene te ugotovitve z ustreznimi praktičnimi priporočili v setvenem koledarju M. Thun, ki je od leta 1985 prisoten v slovenskem prevodu tudi v Sloveniji. Če se vrnemo k osrednji temi, namreč čebelam, moramo ugotoviti, da pripada čebelam v naravi izredno pomembno mesto. Vloga čebele v naravi je zelo mnogostranska in nabiranje medu je le eno in sicer ne osrednje opravilo čebel. Čebela je izredno pomembna pri opraševanju, pomemben je čebelji vosek, čebelji strup, ki ga uporabljamo v medičini, propolis... Dr. Steiner je v tako imenovanem Poljedelskem tečaju opozoril, da so določene sile v naravi prav zaradi insektov razporejene tako, da rastline lahko rastejo, da je zato nujno potrebno, da človek skrbi za prisotnost insektov. Če koristen insekt manjka, pride v naravi do enostranskosti, ki izzovejo masoven pojav škodljivcev. O čebelah je govoril Dr. Steiner tudi v predavanju 0 bitju čebele. Tam pravi, da insekt vedno, kadar obišče cvet na cvet tudi izloči majhne količine svojega strupa in da, če se to ne bi dogodilo, rastline ne bi mogle rasti.

Tako bi lahko rekli, da tako kot potrebujemo za plodnost naših njivskih tal kravo, ki z gnojem nudi najbolj zdrave pogoje za rastlinsko rast, potrebujemo pri dogajanju v drugi sferi rastline, v rastlini nad zemljo čebelo, ki deluje tako, da je rast možna. To pa je le poenostavljen prikaz. Pri vsem tem gre predvsem za delovanje, ki ga ni mogoče zaznati v grobi materialni sferi. Sam sem se odločil za čebelarjenje, ker sem na tej poti spoznal nepopisno pomembno vlogo čebelarstva za poljedelstvo. Intenzivno ukvarjanje s čebelami mi je omogočilo, da čebele in njihovo delovanje pobližje spoznam. Zato pa je bilo potrebno, čebele natančno opazovati. Iz poskusov z rastlinami in opazovanja vremena smo postali pozorni na kozmične ritme. Zaradi ugotovitev pri opazovanju čebel sem si zastavil vprašanje, ali morda vplivajo kozmični ritmi tudi na življenje čebel. Začel sem z intenzivnim opazovanjem čebel, ki sem jih preselil kar na balkon dnevne sobe. Zelo hitro se je pokazalo, da obnašanje čebel ob posameznih dneh ni primerljivo. So dnevi, ko prihajajo čebele z debelimi hlačkami polnimi cvetnega prahu, pri preskusu z nohtom pa smo ugotavljali, da je mehur prazen. Spet ob drugih dnevih so bile čebele z vso vnemo zaposlene z nabiranjem medu in kljub temu, da je bilo vreme sončno in toplo, niso prinašale cvetnega prahu. Spet ob drugih dnevih so čebele le malo letale in niso prinašale niti cvetnega prahu niti medu. Potem so prišli naenkrat dnevi, ko je trajalo nabiranje cvetnega prahu ali medu po dva tedna in dalj, vmes pa je bil tu ali tam dan, ob katerem so sicer tako miroljubne čebele švigale skozi zrak kot bliski in so človeka, ki je prišel v njihovo bližino prav gotovo opikale.

Potem, ko smo si več kot dve leti zapisovali različne momente, je nastala slika, ki je dopuščala opredelitev k določenim kozmičnim vplivom. Pokazalo se je, da določene kvalitete sil kozmosa, ki jih sprožijo pozicije nebesnih teles, sprožajo karakteristično obnašanje čebel, t.j. ali nabiranje medu, ali nabiranje nektarja, boljšo gradnjo satovja... Daljši časi nabiranja cvetnega prahu so se pokazali kot časi, ko je stal planet Venera pred zvezdno sliko Vodnarja, pred Dvojčkoma ali pred Tehtnico. Dolgoročno dobro nabiranje medu je sovpadalo s pozicijo Merkurja pred zvezdnimi slikami Ovna in Leva. S tem omenjam le nekaj primerov.

Za praktično delo to pomeni na primer: če razpolagamo s podatki, kdaj lahko računamo z določenimi impulzi čebel, kdaj lahko računamo s prvim prinašanjem cvetnega prahu, bomo krmo za stimulacijo lahko prilagodili, tako, da bo prva zalega ob pravem času razvita do te mere, da bo cvetni prah imel pravi namen.

Pri tem delu sem se spomnil na mesto v predavanju Dr. Steinerja o bitju čebele, kjer omenja, da mu je nek čebelar zastavil tole vprašanje: "Vplivu zodiaka se v kmečkih krogih pripisuje tudi glede na med velik pomen, podobno kot pri setvi poljščin."Dr. Steiner je dogovoril: "Te stvari znanstveno še niso obravnavane. Toda lahko se jih znanstveno obdela. Čebela, pravzaprav matica, je na določen način bitje Sonca in na čebelo ima to, kar doživlja Sonce, ko potuje skozi Zodiak, zelo velik vpliv. Toda čebele so odvisne od tega, kar se dogaja v rastlinah. In tako je izredno velikega pomena čas sejanja teh rastlin in pozicija Lune pred Zodiakom ob setvi, saj je od tega odvisno, katere pripravljene snovi čebela v rastlini najde. Te stvari niso iz trte zvite, čeprav gre pri danes običajnem pristopu za diletantski pristop in je potrebno stvari še temeljito znanstveno obdelati..."

Torej je pomembno vprašanje, katere snovi čebela v rastlini najde in tako se zastavlja tudi vprašanje, ali rastline ne oddajajo nektar oz. cvetni prah samo pri določenih vplivih iz okolja. Pri teh raziskavah so se vedno znova pojavljala nova vprašanja. Pokazalo se je, da čebelje družine ob različnih dneh na čebelarjeva opravila različno reagirajo. Včasih delajo nemoteno naprej, včasih pa nastaja pri posegu v družino pravi kaos in čebele rade pikajo. Pri metodi brez rojev se pogojeno z razvojnimi stopnjami matice, ki od polaganja jajčeca do prekrivanja celice potrebuje 9 dni, pregledujejo družine vsakih 9 dni. Glede na to, ob katerem dnevu se spomladi s prvo obdelavo začne, se pride z delom v ritme, ki se pri poizkusih z rastlinami kažejo o svoji štiri delnosti. Ti so odvisni od sideričnega Luninega ritma in delujejo kot klasični elementi. Če je potrebno, da grade čebele več satovja, stimuliramo ta impulz z delom ob dnevih korenina/zemlja. Pri vzreji matic in za jačanje družin je pomembno, da delate v vsakem primeru ob dnevih ki so v koledarju označeni s cvet/svetloba. Čebele žive z okoljem kot z nekakšno kozmično uro. Tudi rastline in vreme vibrirata nekako po teh zakonitostih. Zato se tudi med rastlino in čebelo kaže čudovita harmonija:

rastlina

čebela

vreme

elementi

plod/seme

nabiranje medu

toplo vreme

ogenj/toplota

cvet

nabiranje cvetnega prahu

sončno/svetlo

zrak/svetloba

list

priprava medu

vlažno/vodeno

voda

korenine

gradnja satja

hladno/mrzlo

zemlja

 

In še nekaj o vzreji matic in boleznih čebel Mnogi čebelarji se ukvarjajo z razmnoževanjem oz. vzrejo matic. Pri tem mlajše čebelje ličinke premestijo v vlite ali raztegnjene celice matic in jih dajo v nego čebelji družini, ki iz teh ličink vzredi matice. Pri sonaravnem čebelarjenju izkoristimo za razmnoževanje matic nagon rojenja. To ne pomeni, da uporabimo katerokoli družino, temveč vršimo selekcijo.

Mnogim, posebej mladim čebelarjem se mogoče zdi, da je taka metoda vprašljiva. Osebno sem prepričan, da vzredi čebelja družina sama najboljše matice. Zato dolgo matic sploh nisem hotel vzrejati. Pri maticah iz rojev pri tem nisem ugotavljal nobene negativnosti, poudarjam pa, da se nisem odrekel selekciji. To pomeni, da sem izkoristil nagon rojenja le pri družinah, ki so se mi zdele za vzrejo primerne. Kot pomemben kriterij sem upošteval sposobnost dobre prezimitve. Družin, ki so sicer izpolnjevale vse druge kriterije, ki pa niso optimalno prestale zime, za vzrejo nisem izbiral.

Kaj pa v letih, ko čebele same po sebi ne rojijo? Takrat je potrebno, da jih spravimo v manjši prostor, da so blizu druga drugi. Tako stimuliramo nagon rojenja.

Zakaj pa menim, da je bolje izkoristiti nagon rojenja kot odločitev za običajno vzrejo matic? 0 tem je Rudolf Steiner govoril večkrat. Pri tem je opisoval, da matica, ki je vzrejena iz ličinke za delavko in ki se je delno razvijala v šesterokotni celici, ne more razpolagati s kvalitetami matice, ki se je razvila iz jajčeca v okrogli celici matice. Razen tega je opozoril, da čebele, ki jih vzredimo umetno, sčasoma oslabijo in da to privede do bolezni čebeljih družin. Razlog bolezni čebel je dejansko vedno večja oslabelost čebelje družine. Nekateri čebelarji pa že iz tehničnih razlogov matic iz rojev ne morejo razmnoževati. Npr. če je čebelnjak predaleč in vsakodnevna kontrola v času rojenja ni mogoča. Delo v skladu s kozmičnimi ritmi nam omogoča pozitiven vpliv na vzrejo matic. Pri tem izkoristimo predvsem ritme Venere in Lune. Pri vzreji matic je najpomembnejši trenutek čas premeščanja ličink, t.j. premeščanje ličinke delavke iz šesterokotne celice v okroglo celico za matico. Pri tem opravilu naj bi vsekakor stala Venera pred svetlobno sliko, t.j. vodnarjem, Dvojčkoma ali Tehtnico. Tudi Luna naj bi stala pred eno od teh ozvezdij. Izjemoma lahko stoji Luna tudi pred ozvezdjem, ki posreduje delovanje klasičnega elementa toplota, čeprav matice, vzrejene ob tem času ne bodo tako odporne. Če torej koristimo pozicijo Venere in Lune pred eno od zvezdnih slik svetloba-cvet, vzredimo matice, ki po svoji kvaliteti skoraj dosežejo matice vzrejene iz rojev. Čas za razmnoževanje matic je običajno tudi čas spravila medu. Pri mnogih poskusih se je pokazalo, da tudi kvaliteta medu lahko zelo variira in da tudi na kvaliteto medu vplivajo kozmični ritmi. Pri spravilu medu je merodajen trenutek, ob katerem vzamemo satnice iz panja, t.j. iz čebeljega organizma. Pri tem delu se kaže, da se na kvaliteto medu najbolj ugodno odražajo dnevi svetloba/cvet in plod/toplota. Da bi dobili fino kristalizacijo medu, se nikakor ne odpovejte mešanju medu. Fina kristalna struktura izboljša okus medu. Med, ki je grobo kristaliziran, ne tekne tako dobro. Če smo poskrbeli za fino kristalizacijo, bo med spremenil tudi svoj okus in bo naenkrat bolj priljubljen kot sicer.

Bolezni čebel

Če bi hoteli obširno govoriti o boleznih čebel, bi potrebovali zaradi obširnosti več prostora. Zato bom omenil le moje čaje za čebele, ki bistveno doprinašajo k jačanju zdravja čebel. Te čaje uporabljam z najboljšimi uspehi že 30 let. Razlog bolezni čebel je običajno slabost čebelje družine. Vemo, da so naše čebele v zadnjih desetletjih močno oslabele. Pojavljajo se bolezni, ki so jih poznali prej v blagih oblikah, danes pa so epidemične. Pri meni je res razveseljivo to, da največ bolezni čebel sploh ne poznam, ker enostavno niso nastopile. Jaz sem prepričan; da je razlog za to v tem, da delam s čebelami ob kozmičnih ritmih ki jim prijajo in to, da jim dodajam v zimsko krmo čaje iz zelišč, ki jih je kot posebno dragocene priporočil Dr. Rudolf Steiner za izdelavo biološko-dinamičnih preparatov za krepost. To so: cvet rmana, cvet kamilice, cela rastlina pekoče koprive, zmleto grobo lubje pecljatega hrasta, cvet regrata, cvet baldrijana, nadzemeljski del njivske preslice.

Pri nabiranju zelišč se je potrebno pridrževati dni, ki so za nabiranje ugodni, in sicer nabiramo:

1. rman ob dnevih za toploto ko je Sonce pred Levom

2. kamilico ob dnevih za svetlobo tik pred Janezovim

3. koprivo ob dnevih za svetlobo ko začne delati cvete

4. hrastovo lubje ob dnevih za korenino

5. cvet regrata ob dnevih za svetlobo zjutraj, ko je sredina cveta še zaprta

6. cvet baldrijana ob dnevih za svetlobo okrog Janezovega

7. njivsko preslico ob dvenih za svetlobo

Zelišča pod št. 1, 2, 5 in 6 prelijemo z vrelo vodo in jih odcedimo čez 15 minut. Zelišča pod 3, 4, 7 damo v hladno vodo, pustimo da zavro in odcedimo čez 15 minut. Čaj naj bo tak, kot bi tudi nam prijal, torej ne premočan. Čaje izdelamo posamezno, ko so narejeni pa dodamo po 4 dcl vsakega od čajev na skupaj 100 1 sladkorje krmne raztopine. Temu dodamo žlico jedilne soli, da je hrana lažje prebavljiva. Ta raztopina ima tako nekakšno podobnost s cvetjem in poskrbi za večjo odpornost čebel. Zadnja opravila pred prezimitvijo opravim pri impulzu svetloba.

Matthias R. Thun