Ohranimo čebeleSvetovni dan čebel

Praznovanje stoletnice društva

Vrhunec praznovanja stoletnice smo čebelarji iz Društva ljubiteljev čebel Apis Ribnica obeležili v petek 26. avgusta 2005. Navkljub slabemu vremenu, ki nam prireditve ni dovolilo izpeljati na prostem, v prijetnem ambientu Škrabčeve domačije, smo z visoko organiziranostjo uspeli v pičlem dnevu prireditev prestaviti v dvorano Ideal v Ribnici. Dogajanje je bilo zasnovano kot prikaz čvrstosti in žlahtnosti odnosa med človekom in čebelo. Namreč stoletna zgodovina čebelarjenja v Ribniški dolini ne priča o ničemer drugemu kot o nerazdružljivem odnosu med človekom, ljubiteljem čebele, in čebelo.  Pa čeprav ljudski pregovor pravi, da »bčela ne pozna gospodarja«, le ta govori dejansko le o eni plati tega odnosa.

Svečani govor predsednika društva gospoda Franceta Lesarja je umestil ta odnos v današnji trenutek in izpostavil vidike čebelarjenja, ki na račun ekonomskih in intenzivnih gospodarskih dejavnikov izgubljajo svojo prvobitnost. Čebelarjenje ni nujno le strogo pridobitniška dejavnost. V slovenskem prostoru je preživelo v takšnem obsegu prav zaradi primesi, ki so to dejavnost oplemenitili z bogato duhovno vsebino. Čebelarjenje je vselej napeljevalo človeka na razmislek o njegovem širšem odnosu do naravne dediščine. Strogo ekonomski kriteriji, obdavčitve in pravno-formalne omejitve lahko koristijo le zbirokratizirani, pridobitniški družbi, ki ne gre v korak z naravnimi danostmi. Čebelarstvo pa brez slednjih ne preživi. Zato čebelarji pričakujemo od ustreznih stanovskih organizacij in državnih ustanov pravičnejšo in smotrnejšo urejenost področja čebelarjenja.

Organiziranost čebelarjev ima dolgo in bogato preteklost, prav tako naše povezovanje s sosednjimi in prijateljskimi društvi. Tako so našo prireditev s svojim obiskom počastili predstavniki Čebelarskega društva Sevnica, s katerimi prijateljujemo že dolga leta. S čebelarji iz kočevskega društva nas povezuje sorodno naravno okolje, iz katerega se napajajo naše čebele. Naše sodelovanje temelji tudi na posebni kvaliteti geografsko priznanega »kočevskega medu«. Čebelarji iz Velikih Lašč so s svojo dolgoletno tradicijo vedno bili naš bližnji zaveznik. Obilo sodelovanja si obetamo tudi v prihodnje. Med posebnimi gosti, omenimo gospoda Marjana Papeža, ki nas je prišel pozdravit v imenu Čebelarske zveze Slovenije. Posebno drag pa nam je bil obisk gospe Elze Leskovac, vnukinje sodraškega nadučitelja Mihajla Vrbiča, ki je kot član Osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani, ustanovil njegovo podružnico v Ribnici, in sebe postavil kot začetnika organiziranega čebelarjenja v Ribniški dolini. Posredovala nam je nekaj podrobnosti iz življenja tega pomembnega moža. 

Čebelarsko dejavnost in organiziranost je v zgodovini vedno spremljala neke posebne vrste »umnost«. Vrli možje, »umni« čebelarji so bili nosilci napredne misli ne le v čebelarstvu, pač pa tudi na širšem področju kmetijstva in sadjarstva. V enaki meri ni bila čebelarjem nikdar tuja pisana beseda. Spomnimo se samo Antona Janše in vseh ostalih. Stoletna zgodovina čebelarjenja v Ribniški dolini pa že sama po sebi ponuja bogato priložnost. Gospoda Ivana Šega, nekdanjega tajnika društva, je to bogato gradivo izzvalo, da ga je zbral in obelodanil v knjigi, ki je izšla ob tej priložnosti. 

Avtor nam je sporočil ozadje nastanka knjige, zaslužne može v preteklosti, ki so gradivo zbirali, urejevali in hranili, in bistvene motive, ki so njega vodili pri urejevanju obsežnega gradiva. Življenje vsakega društva v veliki meri zavisi od marljivih in predanih posameznikov, ki s svojim trudom še na poseben način doprinesejo k uspehom društva v celoti. Prav slednjim smo ob letošnji obletnici namenili posebno čast. Tako je bilo sklenjeno na seji Upravnega odbora avgusta letos, da se ob 100 letnici organiziranega čebelarjenja podelijo priznanja vsem tem zaslužnim članom. Priznanja Antona Janše 3. stopnje je podeljeval gospod Antona Govže, ki bo z letošnjim letom dopolnil svoj častitljivi 60-letni čebelarski staž.

Priznanje Antona Janša je društvo podelilo gospodu Stanetu Lesarju za dolgoletno delovanje v Upravnem odboru in za nenehno pripravljenost na raznovrstne naloge, ki so potrebne za nemoteno delovanje društva.

 

Priznanje se je podelilo gospodu Jožetu Andolšku za aktivno sodelovanje v Upravnem odboru v več mandatih. Prav tako za materialno pomoč pri gradnji čebelarskega doma.

 

Gospodu Dušanu Jamniku se je podelilo priznanje za aktivno in uspešno pridobivanje sponzorjev za potrebe društva, zlasti pri gradnji čebelarskega doma in pri izdaji knjige.

 

Gospodu Francetu Lesarju, sedanjemu predsedniku društva, smo podelili priznanje Antona Janše za zavzetost pri organiziranju gradnje čebelarskega doma.

 

Za večletno opravljanje nalog tajnika društva, za vnemo pri postopkih pridobivanja zemljišča in urejevanju dokumentacije za čebelarski dom, je društvo podelilo priznanje gospodu Ivanu Šegi. Slednjemu gre priznanje tudi za trud pri pripravi in nastajanju knjige Zgodovina čebelarstva v ribniški dolini.

 

Posebno priznanje pa je društvo namenilo gospodu Petru Levstku za nesebično pomoč pri postopkih pridobivanja in urejevanja dokumentacije za gradnjo čebelarskega doma.

 

Na koncu je gospod Papež, predstavnik Čebelarske zveze Slovenije, podelil društvu priznanje Antona Janše 1. stopnje za zasluge pri razvoju čebelarjenja v svoji stoletni zgodovini.

Prireditvi smo dodali dobršno mero kulturnega značaja. Za glasbeno popestritev je s komornim zvokom poskrbel Tamburaški orkester iz Sodražice. »Ribniškega čebelarja« pa je v besedi slikovito upodobil gospod Medard Pucelj. 

 

Svečani prireditvi je sledila pogostitev in druženje v predverju dvorane, kjer nam je ustrezen ambient zagotovila razstava fotografij s tematiko čebel naše članice, gospe Irena Lušina, in del razstavljenih eksponatov iz materialne dediščine čebelarskega društva in okolice.