Ohranimo čebeleSvetovni dan čebel

Medved

Medved in čebele so pregovorno sorodniki. Okrog njiju se je napletla tesna povezanost. Povsem drži, da je kot bi pričakovali za največjo evropsko zver, v zvezi z njim veliko pretiravanja, povsem pa ne smemeo izključiti tudi novodobnegs maloževanja, zato navajamo nekaj dejstev o medvedovi sporni podobi. Rjavi medved (po latinsko Ursus Arctos) živi v velikih samotnih gozdnih področjih z bogato podrastjo zmernotoplega pasu severne poloble. Čeprav je gozdna žival, ga pogosto srečamo na rečnih bregovih, saj je tudi dober plavalec. Zraste lahko do dveh metrov in doseže težo 300 kg. Medvedi dočakajo starost do 25 let, v ujetništvu celo 50 let.

Je velika in močna žival, katere telo je pokrito z gosta rjavo dlako. Čelo ima široko in na glavi mu rasteta dva kratka in okrogla dlakava uhlja. Ima močno zobovje z dolgimi podočniki. Hodi po celem stopalu. Na prstih so debeli topi kremplji, ki jih ne more vpotegniti. Rep je zelo kratek. Samec je večji od samice in v dolžino zraste do 2 metrov in pol, v ramenih je visok okoli 1 metra, rep je dolg okoli 10 centimetrov. 

Nekoč je bil zelo razširjen, danes pa živi v samotnih gorskih gozdnih predelih. V glavnem je nočna žival in hodi po svojem širnem območju. Zlahka teče in pleza po drevju. Hrani se z gozdnimi plodovi in jagodami, s koreninami ter vsem, kar lahko ulovi. Lahko napade tudi živino. Živi samotarsko. Je redek in ogrožen. Naravnih sovražnikov nima, so ga pa močno iztrebili z lovom.

Medved se pari med aprilom in junijem, ko samci iščejo za paritev godne samice. Samica je breja od sedem do devet mesecev. Med decembrom in februarjem skoti v brlogu, ki si ga pripravi v naravni votlini, v votlem drevesu, pod podrtim drevjem ali v smrekovi gošči, enega do štiri mladiče. Mladiči ob rojstvu tehtajo 350 do 400 gramov, so slepi in skoraj goli ter povsem nebogljeni. V brlogu ostanejo do aprila, nato pa ostanejo z materjo tudi do četrtega leta starosti. Spolno zrelost dosežejo v poltretjem ali četrtem letu starosti.

Medved je lahko aktiven preko celega dne, višek aktivnosti pa doseže navadno zjutraj in zvečer. Tekom dneva največkrat počiva v goščavi ali v brlogu. Dnevna aktivnost je odvisna od pogojev v okolju, obilja hrane in prisotnosti človeka. Del zime medved »prespi« v brlogu. »Zimsko spanje« medveda ni prava hibernacija. Telesna temperatura se zmanjša le za 20°C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazno pa se upočasni tudi srčni utrip. Spanje je rahlo, medved zato tudi pozimi večkrat zapusti brlog. Kdaj se nameni v brlog, je odvisno od zemljepisne lege, vremenskih pogojev in medvedove kondicije. Bolj na jugu je »zimsko spanje« zelo kratko ali pa ga sploh ni. Medved je lahko aktiven celo zimo, zlasti ob zadostni in stalni ponudbi hrane. Glede brloga ni izbirčen, včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Iz suhega listja, vej in mahu si pripravi ležišče. 

Že od nekdaj je medved poznan kot pristen oboževalec »čebeljih dobrot«. Nemalokrat je to njegovo sladkanje povezano z veliko škodo, ki jo povzroči s svojim obiskom čebelarjem. Čebele so namreč pred njim nemočne, saj strupeni piki le redkokdaj sežejo pravi konec – smrček, medveda namreč prekriva gosta dlaka, ki ga ščiti pred njimi. Okrog medveda in čebel se je tako spletlo nešteto zgodb. Zato je pogost na upodobitvah panjskih končnic.

Rjavi medved je v zadnjem času pri nas povzročil nemalo burnih razprav. Njegova medijska prisotnost je zastavila, kar nekaj vprašanj: Ali je medved napadalna zver? Ali je medvedov pri nas preveč ali premalo? Ali so medvedi ogrožena živalska vrsta? Imamo ljudje do njega pozitiven ali negativen odnos?

Običajna praksa kaže, da se medved izogiba ljudem, saj je aktiven zgolj ponoči in izredno plah. Pravtako običajno ne kaže znakov nasilnega vedenja, pri prilagajanju človeku in njegovemu bivališču pa je zelo fleksibilen. Posegi človeka v medvedov habitat ogrožajo splošno biološko ravnovesje. Prav tako intenzivna reja in obdelava močno vplivata na obnašanje medvedov. Izgradnja cestne infrastrukture, politične in ekonomske spremembe pravtako vplivajo in bodo tudi v bodoče vplivale na ravnanje z medvedi v Sloveniji. Vse te spremembe in uradno sprejet odstrel napeljujejo na tezo o njegovem izumiranju. Navkljub vsem različnim predstvam, ki jih imamo ljudje o medvedu, bi morali zaščititi njegove habitat, saj je strategija upravljanja z medvedom širšega pomena.

Vsem, ki radi obiskujete nedotaknjeno naravo, se lahko kaj hitro pripeti, da na samotni poti naletite na tega svojevrstnega prebivaleca naših krajev. Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako ravnati v primeru nenačrtovanega srečanja z medvedom v sledečem zapisu: Kako ravnamo ob srečanju z medvedom?.